Mile Trampuš (1940-2012)

20. novembra 2012

in Aktualno

Z veliko žalostjo vas obveščam o smrti našega dragega in spoštovanega člana Mileta Trampuša. Družini in svojcem bomo v imenu društva izrekli glaboko sožalje pred pogrebom v četrtek, 22. 11. 2012 ob 14. uri v Podkraju pri Velenju. V nadaljevanju lahko preberete nekaj lepih besed o Miletu, ki so jih pripravili kolegi z JSKD. Z dobrimi željami, Svanibor  Pettan Predsednik — KED Folk Slovenija
Tisti, ki ste obiskovali seminarje, in mnogi drugi se Milana Trampuša, ki je bil med folklorniki najraje imenovan Mile, zagotovo dobro spominjate. V nedeljo, 18. novembra nas je pretresla huda vest, da nas je za vedno zapustil. Svoje znanje in izkušnje je vedno rad delil z ljudmi, ki s(m)o bili v njegovi družbi. Za folklorno dejavnost na Slovenskem pa je opravil veliko delo, zato ga bomo ohranili v zelo lepem spominu. Žal nam smrt spodreže korenine in se tako zavemo kako smo ga imeli radi in kako ga bomo pogrešali. Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T.Pavček) Zadnje slovo od njega bo ta četrtek (22. 11. 2012) ob 14. uri v Podkraju pri Velenju. dr. Bojan Knific, Franci Cotman
Mile TRAMPUŠ, univ. dipl. ing. strojništva je letos poleti dopolnil 72 let. Na poklicnem področju je dobršen del svoje delovne dobe deloval kot raziskovalec v Gorenju, pozneje pa do upokojitve kot pedagog  na Srednji tehnični šoli v Velenju. Brez dvoma je najgloblje sledi zapustil s svojim bogatim in plodnim, več kot 50 letnim delom na področju poustvarjanja ljudskega plesa in glasbe v najširšem pomenu besede. Kot študent se je leta 1959 pridružil Akademski folklorni skupini France Marolt v Ljubljani, kjer sta se tudi srečala s Nevo (roj. Macarol), s katero sta se poročila, in ostala pri skupini kot njena zelo aktivna člana polnih 10 let. Kmalu po povratku v Miletovo rojstno Velenje sta leta 1971 ustanovila Šaleško folklorno skupino Koleda in jo skupaj uspešno vodila vseh 40 let njenega obstoja in delovanja. Izredno visoka kakovostna raven skupine je najtesneje povezana z njuno skrbjo za verodostojnost pri poustvarjanju plesov, pesmi, inštrumentalne glasbe in razvijanjem kostumske podobe, kot tudi za izjemno tehnično dovršenost pri izvedbi odrskih postavitev in glasbenih priredb, od katerih so bile mnoge plod njunega dela. Mile Trampuš se ni zadovoljil samo z delom pri skupini. Skupaj z legendarnim Lojzetom Slakom imata nedeljene zasluge za izjemen vzpon in današnjo popularnost diatonične harmonike. Poleg skupnega vodenja seminarjev je Mile s svojim prirojenim pedagoškim čutom in natančnostjo tehnično visoko izobraženega strokovnjaka sestavil in izdal vsebinsko bogat in hkrati praktičen priročnik za igranje diatonične harmonike; večkrat je objavljal v Folklorniku. Posebej omembe vredna pa je njegova »žilica« za igranje različnih instrumentov, od violine, ki se je je učil kot mladenič v glasbeni šoli, do tega, da je kot samouk postal pravi multiinštrumentalist, ki je vsaj  preproste viže znal zaigrati na najmanj 15 inštrumentov, na mnogih od njih pa mnogo, mnogo več… Pripravil Andrej Košič