Vruja

VRUJA

VRUJA

VRUJA je glasbena skupina, ki nadaljuje tradicijo glasbenih skupin iz slovenske Istre. Le-te so v zadnjih desetletjih pustile globoko sled v poznavanju in popularizaciji glasbenega izročila Istre. Ime skupine je dialektalnega izvora in pomeni izvir, studenec. Vruja je začela delovati marca leta 2001 in je od takrat prehodila bogato, ustvarjalno in uspešno pot. Doma in v tujini se je Vruja uveljavila kot prepričljiv, svež interpret glasbene dediščine Istre, ki jo izvaja na njej lasten in prepoznaven način. Tako kot je istrski polotok večkulturni in večetnični prostor, je tudi sestava članov skupine takšna, zato ni čudno, da izvajajo in podajajo glasbeno tradicijo celotne Istre, in s tem predstavljajo vso raznolikost in zapuščino naših prednikov. VRUJO danes sestavljajo Alenka Kranjac (vokal, daska, boben), Marino Kranjac (vokal, violina, dude,mandola, mandolina, sopele, kitara), Peter Kaligarič (harmonika), Gabrijel Križman (vokal, kitara, mandola, flavta),Rok Kleva Ivančič (violina) in Gorast Radojević (bajs). Pri predstavitvi godčevskega izročila Severne Istre ostajajo člani ansambla zvesti glasbilom tipičnim za to področje, kot so vijulin ali šk'nt (violina), bajs (istrski bas z dvema črevnatima strunama) in remonika (harmonika). To zasedbo popestrijo še z dasko (deska za pranje perila). V taki zasedbi zagodejo najbolj znane plese Severne Istre, to so polka, valcer, šaltin, šete paši, cotić, manfrina, mazurka, štajra, vilota in dopaši. Glasbeno tradicijo iz Južne Istre skupina predstavi s tipičnimi glasbili tega področja kot so sopele ali roženice (lesena pihala z dvojnim trsnim jezičkom), meh ali mih (istrske dude), šurle (dvojno piskalo z enojnim trsnim jezičkom). S temi glasbili "zasopèjo" nekaj najbolj značilnih melodij kot so mantinjada in balun. Vsa ta ljudska glasbila VRUJA včasih kombinira z glasbili kot so kitara, mandola, flavte, dude, električna bas kitara in na ta način ustvarja glasbeno podobo po svoji zamisli in navdihu. Poseben pečat skupini daje njeno vokalno izvajanje pesmi iz Južne Istre, to je dvoglasno petje na tanko i debelo, villota (dvoglasno petje iz obalnih mest) in pesmi iz slovenske Istre. Skozi te pesmi lahko slišite tako čakavski, istrskobeneški in šavrinski dialekt. Skupna vsem trem jezikom Istre posveča enako ljubezen in dediščino treh narodov izvaja z enakovrednim spoštovanjem. VRUJA je do sedaj nastopila na nekaterih pomembnih festivalih pri nas in v tujini: Mediteran festival leta 2001, Druga Godba 2002, 2009, Fetival Lent 2005, Folkest 2002 in 2005, Festiva EthnoAmbient Solin 2009, Festival Zmajmamlade 2002, 2009, Festival Keltika 2010. Nastopila je za državni protokol (osrednja proslava ob dnevu državnosti leta 2003), večkrat za Občino Koper in za Primorsko univerzo. Mnogokrat se je pojavljala na nacionalni televiziji in na TV Koper/Capodistria. Člani skupine so zelo aktivni tudi na pedagoškem področju predstavljanja glasbene tradicije Istre, saj izvajajo predavanja, glasbene, vokalne in plesne delavnice za otroke po šolah, vrtcih in raznih poletnih taborih; za odrasle pa v instrumentalnih, vokalnih in plesnih delavnicah ter na seminarjih. Skupina nadaljuje svojo pot v dveh smereh: kot izvajalec na tradicionalen način, ko gode za ples, in kot koncertna zasedba z modernim pristopom k dediščini, prilagojenem današnejemu človeku.

Diskografija

  • Vruja (2002)
  • Od mladega vina do pustne frtáde (2006)
  • Ruj, ćupinj, žaneštra (2009)
S posnetki je skupina prisotna še na kompilacijah:
  • Uni ki kantà, na slabo ne panjsà (2005)
  • Ćun ćun (2005)
  • Lipo je u Istri bit (2005)
  • Istarski gunjci (2005)
  • Subotina po starinski (2009).
Prisotna je še na albumih:
  • Tine Lesjak: Pesmi na slovenskem.
  • Rudi Bučar: Kambjament.
S svojo glasbo je obogatila tudi učbenik za glasbeno vzgojo za učence čertih in petih razredov osemletke.

Kontakt

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija skrbi za predstavitev svojih članov in članic ter njihovih dejavnosti. Če ste že član/ica in si želite brezplačno predstavitev na spletni strani društva, se obrnite na Sekretariat in sicer na elektronski naslov sekretariat@folkslovenija.org.

Če še zmeraj niste član/ica, pa si tega želite in soglašate s statutom našega društva, vas prijazno vabimo, da izpolnite prijavnico.